Skrbni pregled

Gospodarske družbe oz. podjetja v svojem življenju vstopajo v najrazličnejše poslovne odnose. Nekatere odločitve imajo dolgotrajne posledice in so lahko za podjetje izredno pomembne. Sprejem odločitve o takih vprašanjih je zelo odgovorno dejanje. Temeljiti mora na kvalitetnih osnovah. Odločevalci morajo razpolagati z informacijami »za« in/ali »proti« sprejemu odločitve. Postopki pridobivanja ustreznih informacij so raznoliki. V teh vrsticah bomo obravnavali skrbni pregled in subjekt pregledovanja - podjetje. Skrbni pregled je oblika pridobivanja informacij, ki so potrebne pri sprejemanju strateških odločitev, pri katerih so pomembnejše tiste, ki se nanašajo na nakupe podjetij, spojitve, vlaganja in podobno. Metodika skrbnega pregleda mora zagotoviti uresničitev zastavljenih ciljev. Izredno pomembno je dobro načrtovati skrbni pregled.

V načrtu se predvidijo aktivnosti, ki zagotavljajo kvalitetno izvedbo in zmanjšujejo tveganja. Zaradi sistematičnosti izvedbe skrbnega pregleda so se razvile metodologije pregledovanja. Njihova sestavina so vprašalniki, ki izvajalce vodijo preko posameznih področij skrbnega pregleda. Tehnika, metodika, pa ne zmanjšuje zahtev po kvalificiranosti izvajalcev skrbnega pregleda. Ti so specialisti z ekspertnimi znanji. Globina in cilji skrbnega pregleda se opredelijo v naročilu skrbnega pregleda. Opredeljeni cilji in tveganja pogojujejo globino skrbnega pregleda in vplivajo na stroške njegove izvedbe. Velja načelo, da je varčevanje na račun kvalitete opravljenega dela dvorezen meč. Saj je skrbi pregled tisto delo, pri katerem privarčujemo malo, tvegamo pa, da izgubimo zelo veliko. Skrbni pregled se opravlja v skladu z opredeljenimi cilji. Praviloma zajema vse pomembne dejavnike poslovanja (poslovne funkcije, informacijski sistem, management, okolje itd.).

Globino proučevanja se opredeli v načrtu, preden se skrbni pregled začne in je odvisna od ciljev skrbnega pregleda. V fazi načrtovanja se opredelijo vsi potrebni postopki in obsegi pregledovanja, da se uresničijo cilji pregleda. Naročniki pogosto opredeljujejo minimalne cilje. Motiv je v varčevanju, saj so stroški takega skrbnega pregleda nižji. Na eni strani se prihrani nekaj pri izvedbi storitve skrbnega pregleda, prevzema pa se tveganje presenečenja, ki so povezana z področji, ki jih skrbni pregled ne obravnava. Taka presenečenja so pogosto, zelo draga. Odločevalci pogosto izgovorijo znani stavek: »Če bi to vedel se ne bi tako odločil.« Ta stavek je pogost tudi takrat, ko se odloča oz so odločitve že sprejete še preden bi bil skrbni pregled opravljen.