Revizija proračunskih uporabnikov
V času našega delovanja smo opravili veliko število nalog revidiranja, dajanja zagotovil in sorodnih storitev za naslednje proračunske uporabnike:
Revizija računovodskih izkazov mora biti opravljena v skladu s splošno sprejetimi načeli in smernicami. Način in obseg pri posameznem podjetju mora biti določen glede na lastnosti posameznega podjetja. Pri tem je treba upoštevati računovodsko predpostavko pomembnosti, upoštevane računovodske predpostavke, občutljiva področja poslovanja, tveganje, da računovodski izkazi vsebujejo napake, predpise posameznih držav in internetno revizijo. Preden pričnemo načrtovati podrobne revizijske postopke in metode, ki jih bomo uporabili, moramo oblikovati strategijo našega dela. S strategijo revizije določimo okvir našega dela za posamezno revizije, pri čemer moramo izhajati iz našega poznavanja naročnika ter na podlagi ocenjenega tveganja, ki je povezano z revidiranjem posameznih področij, določiti pomembnost področij in glavne metode preizkušanja, ki jih bomo uporabili.
Konkretne revizijske storitve so revizija letnih računovodskih izkazov, revizija za namen prisilnih poravnav in za potrebe pri statusnih spremembah, dogovorjeni posli oz. preverjanje segmentov poslovanja, preiskovalni posli, ovrednotenje sistema notranjih kontrol in uvajanje notranje revizije, preizkušanje računovodskih izkazov in revizija poslovanja. Revizor računovodskih izkazov mora poleg zakonov, ki urejajo to področje, spoštovati tudi temeljna revizijska načela in druga načela revidiranja, da bo svoje delo opravil v skladu z primerno poklicno skrbnostjo in na osnovi tega izdal ustrezno obliko poročilo revizija. Pravila stroke v omenjeni dejavnosti so temeljna revizijska načela. Predstavljajo pravila, ki so se razvila na osnovi izkušenj revizija in vsestranske privolitve ter jih je sprejel Slovenski inštitut za revizijo. Temeljna revizijska načela merijo kakovost izvedbe revidiranja konsolidiranih računovodskih izkazov. Strokovno usposobljena oseba je oseba, ki obvladuje in razume revizijske in računovodske standarde ter ima temeljna znanja, ki se zahtevajo za revizija. Ta znanja je treba nenehno izpopolnjevati v skladu z razvojem stroke. Po opravljenih revizijskih postopkih sledi poročanje revizorja, pri čemer pa mora slediti načelom poročanja. Revizor ves čas preverja, ali so računovodski izkazi v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. To mora biti navedeno v poročilu neodvisnega revizorja.
Nadalje tudi pregleda, ali je poslovno poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi in poroča tudi o tem. Doslednost uporabe izbranih računovodskih standardov in računovodskih predpostavk omogoča primerljivost računovodskih izkazov iz leta v leto. Če je prišlo v uporabi računovodskih standardov ali predpostavk do sprememb (to je lahko v primeru, če družba spremeni metodo vrednotenja kakšne postavke), je treba ugotoviti, kakšen vpliv ima to na obravnavane računovodske izkaze in v poročilu to posebej razkriti. V primeru izjem obravnavanja posameznih poslovnih dogodkov, ki se dotikajo revizija, stvar poklicne presoje. V tem primeru to pojasni v poročilu, ali se sklicuje na razkritja in prikaze k računovodskim izkazom le, če ti niso ustrezni.
Mnenje o računovodskih izkazih se zahteva od revizija, da izrazi mnenje o računovodskih izkazih ali pojasni, zakaj ga ne more izraziti. Pri opravljanju storitev revidiranja računovodskih izkazov se revizor tudi sklicuje na Kodeks poklicne etike zunanjih revizorje, ki ga je sprejel Svet Slovenskega inštituta za revizijo že davnega leta 1994. Kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev, ki se nanaša na osebe, vpisane v register revizorjev in pooblaščenih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, izraža posebno odgovornost , ki jo lahko čutijo posamezniki sli skupine, pripadnikov stroke do javnosti, naročnikov in poklicnih kolegov.