Revidiranje gospodarskih družb
V času našega delovanja smo opravili večje število revizij računovodskih izkazov srednjih in velikih gospodarskih družb na področju proizvodnje, trgovine, transporta, storitev, gradbeništva, zadružništva, javnih podjetij, invalidskih podjetij in ostalih področjih.
Revidiranje temelji na sodobnih pristopih, ki jih omogoča računalniška oprema. Namen revidiranja je podati mnenje, da računovodski izkazi podajajo resnično in pošteno sliko premoženjskega in finančnega stanja ter poslovnega izida podjetja. Zakon o revidiranju določa, da mora revidiranje potekati na način, določen s tem zakonom, temeljnimi revizijskimi načeli in drugimi pravili revidiranja ter mednarodnimi standardi za revidiranj in mednarodnimi stališči o revidiranju, ki jih pri Mednarodnem združenju računovodij sprejema mednarodni odbor za pravila revidiranja in drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb in skupine povezanih podjetij oziroma druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
Načela za revidiranje so smiselno nastala iz splošnih načel. Predvsem načelo neodvisnega mnenja zahteva, da se opravijo določeni postopki tako kot zahtevajo nadaljnja načela revidiranja. Revizor mora revidiranje ustrezno načrtovati in skrbno nadzirati delo morebitnih sodelavcev in drugih revizorjev, ki revidirajo odvisna podjetja zajeta v konsolidaciji. Načrtovanje je potrebno, da bo revidiranje učinkovito, uspešno in pravočasno opravljeno. Načrtovanje mora biti zasnovano na poznavanju naročnikovega poslovanja. Uresničitev načrta je potrebno ves čas revizije spremljati in morebiti tudi dopolniti ali spremeniti. Notranje kontrole bi naj v skupini omogočile beleženje, obdelovanje in združevanje računovodskih podatkov ter poročanje o njih v soglasju s trditvami, vsebovanimi v računovodskih izkazih. Ker revizor ni prisoten ves čas v podjetju in tudi ni sposoben 100 % pregledati vseh poslovnih dogodkov se bo opiral na učinkovito in uspešno delujoč sistem notranjih kontrol. Seveda ga mora pred tem proučiti in ugotoviti, kako učinkovit je in v koliki meri se lahko opre na sistem.
V primeru, da presodi, da je ta sistem notranjih kontrol v skupini učinkovit, lahko to skrajša obseg in čas preiskovanja dokazov o postavkah v računovodskih izkazih. Če se revizor ne more opreti na delovanje sistema notranjih kontrol, mora temu ustrezno prilagoditi obseg, naravo in trajanje preverjanja podatkov v računovodskih izkazih, kar vpliva tudi na načrtovanje in pravilno izvedeno revidiranje.
Pregledovanje, opazovanje, poizvedovanje in potrjevanje so postopki, s katerimi mora revizor zbrati zadostno in zadovoljivo dokazno gradivo, ki je ustrezna podlaga za oblikovanje mnenja o obravnavanih računovodskih izkazih in za uspešno dokončno revidiranje. Kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev je sestavljen iz načela kodeksa poklicne etike zunanjih revizorjev in pravila kodeksa poklicne etike zunanjih revizorjev. Kodeks služi revizorjem kot vodilo pri opravljanju poklicnih dolžnosti, torej ko poteka revidiranje, ter jim določa temeljne prvine etičnega in poklicnega obnašanja v stroki in javnosti. Spoštovanje pravil je za revizorja obvezno in jih zavezuje, da morajo delovanje, ki ni v skladu s pravili, upravičevati pred ustreznimi organi. Revizorji igrajo pomembno vlogo v skupini povezanih podjetij in so odgovorni do vseh, ki uporabljajo njihove storitve. To pomeni, da se vsak, ki uporabi revizorjevo poročilo pri odločanju ali oblikovanju sodbe o konsolidiranih računovodskih izkazih skupine, zanese na sodbo revizorja in s tem je odgovornost revizorja zelo široka. Lahko pa trdimo, da je visoko izobražen kader, ki sestavljajo revizijsko skupino, izjemno pomemben faktor.